28. 4. 2020

Skrajni rok za izvedbo rednih letnih skupščin je 31. 8. 2020, tako da je za to na voljo še nekaj mesecev, kar omogoča družbam, da sklice skupščin odložijo na kasnejši čas po koncu epidemije oz. že sklicane skupščine prestavijo.

V kolikor je izvedba skupščine nujna, naj se je udeleži čim manjše število fizičnih oseb tj. le toliko, kolikor je nujno potrebno za sklepčnost oz. naj se zbirajo pooblastila. Na dnevni red naj se uvrstijo le nujne točke, skupščina pa naj se izvede skladno z varnostnimi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije COVID-19 tj. ohranjanje varne razdalje do drugih oseb, uporabo zaščitnih mask ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela.

Družbenikom družb z omejeno odgovornostjo sklepov ni potrebno sprejeti na skupščini, temveč lahko s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne opravi (tak sklep morajo sprejeti vsi družbeniki), svoje glasove pa v tem primeru poslovodji sporočijo pisno, telefonsko ali po elektronski pošti.

Skupščina delničarjev se izvede z njihovo fizično prisotnostjo na sedežu družbe, če statut ne določa drugače. V kolikor statut družbe predvideva izvedbo skupščine na daljavo, se torej delničarji skupščine lahko udeležijo in glasujejo s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti. Če statut družbe možnosti izvedbe skupščine na daljavo ne določa, pa je ta kljub temu izvedena na daljavo, tako sprejet sklep zagotovo ni ničen (390. člen ZGD-1), v kolikor so izpolnjeni pogoji za izpodbojnost (395. člen ZGD-1) pa v primeru nevložitve tožbe konvalidira po poteku enega meseca (396. člen ZGD-1).

Z izvedbo skupščine ne kršite Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, saj le ta v 1. odstavku 3. člena določa, da so gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeni za določene izjeme, med drugim za opravljanje gospodarskih dejavnosti. Dejavnosti gospodarske družbe so gospodarske dejavnosti, zasedanje na skupščini pa sodi v redno dejavnost družbe, kar spada pod zgoraj omenjeno izjemo odloka. Skupščine se tako lahko udeležijo tudi osebe, ki imajo bivališče v drugi občini, v izogib nevšečnostim v primeru morebitne kontrole gibanja s strani pristojnih organov (gibanje posameznikov med občinami je namreč omejeno), pa je dobro, da družba vnaprej pripravi potrdilo o udeležbi na skupščini, s katerim bodo lahko posamezniki dokazovali namen potovanja.

Večina organov vodenja in nadzora ima možnost izvedbe seje z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij že urejeno s poslovniki, v kolikor pa temu ni tako pa že sam ZGD-1 v 7. odstavku 257. člena določa, da lahko sklepe sprejemajo dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih medijev ali drugače, če s tem soglašajo vsi člani organa vodenja ali nadzora (razen če statut ali poslovnik določata drugače).

Aleš Avbreht, odvetnik

Katarina Beton, strokovna sodelavka